DOBRODOŠLI PRI TEŽKIH ALERGIKIH!
Konvencija o otrokovih pravicah
23. člen
1. Države pogodbenice priznavajo, da mora duševno ali telesno prizadet otrok uživati polno in dostojno življenje v razmerah, ki jamčijo dostojanstvo, spodbujajo samozavest in olajšujejo njegovo dejavno udeležbo v družbi.
2. Države pogodbenice prizadetemu otroku priznavajo pravico do posebne skrbi in v skladu z razpoložljivimi sredstvi spodbujajo in zagotavljajo, da so otrok, ki je do tega upravičen, in tisti, ki so odgovorni za skrb zanj, deležni pomoči, za katero so zaprosili in ki ustreza otrokovemu stanju ter zmožnostim staršev ali drugih, ki skrbijo zanj.
3. Upoštevaje posebne potrebe prizadetega otroka in finančne zmožnosti staršev ali drugih, ki skrbijo zanj, naj bo pomoč v skladu z 2. točko tega člena, kadarkoli je to mogoče, brezplačna in naj prizadetemu otroku zagotavlja, da ima učinkovit dostop in da je deležen izobraževanja, usposabljanja, storitev zdravstvenega varstva, rehabilitacije, priprave na zaposlitev in možnosti za razvedrilo na način, ki pospešuje kar največjo možno vključitev v družbo in otrokov osebnostni, vštevši kulturni in duhovni, razvoj.
Več link
Podpisnik te Konvencije je tudi Slovenija, pa je očitno na to pozabila, vsaj pri določeni skupini ljudi, ki so sicer - na prvi pogled nevidno - vendar občutno telesno prizadeti. Njihovo telo namreč deluje napačno, celo samouničevalno in če hočejo kolikor toliko normalno živeti, se soočajo s premnogimi omejitvami. Nekaj nepotrebnih jim postavlja družba sama in celo tisti, ki so postavljeni za to, da bi te omejitve omilili.
1. Države pogodbenice priznavajo, da mora duševno ali telesno prizadet otrok uživati polno in dostojno življenje v razmerah, ki jamčijo dostojanstvo, spodbujajo samozavest in olajšujejo njegovo dejavno udeležbo v družbi.
2. Države pogodbenice prizadetemu otroku priznavajo pravico do posebne skrbi in v skladu z razpoložljivimi sredstvi spodbujajo in zagotavljajo, da so otrok, ki je do tega upravičen, in tisti, ki so odgovorni za skrb zanj, deležni pomoči, za katero so zaprosili in ki ustreza otrokovemu stanju ter zmožnostim staršev ali drugih, ki skrbijo zanj.
3. Upoštevaje posebne potrebe prizadetega otroka in finančne zmožnosti staršev ali drugih, ki skrbijo zanj, naj bo pomoč v skladu z 2. točko tega člena, kadarkoli je to mogoče, brezplačna in naj prizadetemu otroku zagotavlja, da ima učinkovit dostop in da je deležen izobraževanja, usposabljanja, storitev zdravstvenega varstva, rehabilitacije, priprave na zaposlitev in možnosti za razvedrilo na način, ki pospešuje kar največjo možno vključitev v družbo in otrokov osebnostni, vštevši kulturni in duhovni, razvoj.
Več link
Podpisnik te Konvencije je tudi Slovenija, pa je očitno na to pozabila, vsaj pri določeni skupini ljudi, ki so sicer - na prvi pogled nevidno - vendar občutno telesno prizadeti. Njihovo telo namreč deluje napačno, celo samouničevalno in če hočejo kolikor toliko normalno živeti, se soočajo s premnogimi omejitvami. Nekaj nepotrebnih jim postavlja družba sama in celo tisti, ki so postavljeni za to, da bi te omejitve omilili.
